Spoštovani,
kljub temu, da sem pred kratkim zapisal nekaj misli na temo prestopnega roka, želim in moram zaradi zaščite interesov kluba, pojasniti še nekaj dejstev. Sicer se zdijo dejstva splošno znana, vendar samo neposredno vpletenim v klubih in deloma tudi staršem in otrokom, ki igrajo v višjih selekcijah in jih klubi vabijo v svoje sredine. V poletnem prestopnem roku, ki sicer traja od 1.7. do 31.8., je možno zamenjati klub tako, da do 15.7. starši pošljejo v klub priporočeno pošto z zahtevo za izpisnico. Registracija v novem klubu je na osnovi priporočene pošte možna tudi brez izpisnice. Po tem roku je prestop možen samo na osnovi dogovora med kluboma, pri čemer je potrebno upoštevati tudi nadomestila za vzgojo in razvoj (t.i. odškodnine) za igralce v kadetskih in mladinskih selekcijah. Nadomestila in količniki za reprezentante so navedeni v pravilniku NZS. Odškodnina je delno nadomestilo klubu za vlaganje v vzgojo in razvoj igralcev. Mnogi se namreč ne zavedajo, da vadnina predstavlja zgolj del potrebnih sredstev za delovanje kluba.
Dejstvo je, da igralci brez profesionalnih pogodb lahko vsako poletje, ob pravočasnem plačilu odškodnine, zamenjajo klub. Dejstvo pa je tudi, da je v ozadju prestopnih rokov resnično »umazana« igra. Kljub temu, da sem po naravi realist, težim k idealnim rešitvam ali vsaj dogovornim rešitvam, ki predstavljajo kompromis za vse vpletene. Če ima nek igralec ambicije in preraste določeno sredino, je prav, da se mu omogoči igranje v novi, bolj ambiciozni in organizirani sredini. Kakšna je ta sredina in kateri pogoji so potrebni, da se nek igralec optimalno razvija, v resnici ne ve nihče. Ti kriteriji so v veliki meri subjektivni, ker se vse začne in konča pri ljudeh. In moram priznati, da sem nad mnogimi posamezniki, ki v klubih delujejo v t.i. skavtingu, globoko razočaran. Pri tem nimam osebnih zamer, ker se zavedam, da se večina teh posameznikov bori za svoje preživetje in so pripravljeni prodajati najlepše zgodbe igralcem in staršem, vse z namenom, da pridobijo igralce, ki se jim zdijo dovolj dobri za njihov klub. Veliki in bogati klubi morajo kopičiti večje število dobrih igralcev, ker potrebujejo odlično prvo in drugo enajsterico, nekateri tudi tretjo. Z gotovostjo trdim, da ti ljudje nimajo primarno v mislih niti dobrobiti posameznih igralcev niti dobrobiti nogometnih klubov na splošno (razen svojega), kaj šele razvoja nogometa v regiji ali državi, ki lahko napreduje zgolj na osnovi večjega števila konkurenčnih klubov, na osnovi strokovnega dela in ne zgolj denarja. V mislih imajo izključno sebe in svoje interese. Širšo sliko namreč mnogi spregledajo, ko gre za njihove lastne koristi. V zadnjih nekaj tednih sem govoril z mnogimi ljudmi, s katerimi v pogovoru nisem bil ravno prijazen. To pa zato, ker sovražim navidezno prijaznost hinavcev, ki se ti v obraz smehljajo in leporečijo, za hrbtom pa delajo popolnoma drugače. Verjamem, da je predvsem neizkušenim fantom in staršem težko prepoznati iskrene namene ljudi, ki jim vsi po vrsti obljubljajo gradove v oblakih. Pri čemer tukaj niso najbolj problematični samo skavti klubov, temveč tudi množica menadžerjev, ki obljubljajo nebesa, takoj ko se igralec ne razvija v skladu s pričakovanji ali se celo resno poškoduje, pa ga zavržejo kot kup smeti.
Od ponedeljka 2.7. dalje pa do ponedeljka 16.7. bo jasno, kdo so tisti, ki nimajo lastne integritete in poguma, da bi jasno izrazili svoje mnenje in željo, da bi klub zapustili. Dejstvo je, da se ljudje karakterno ne spreminjamo. Vzorci vedenja praviloma ostajajo. Zato si takšnih ljudi v klubu niti ne želimo. Želimo pa si, da tisti, ki ostanejo in pridejo, glasno povedo, kakšen je, oziroma bo novi način dela in odnosov v našem klubu. Še enkrat več lahko zagotovim to, čemur verjamem. Verjamem v ljudi, ki se zavedajo, da z vztrajnim in kakovostnim delom ter iskreno komunikacijo ne delajo samo zase, temveč v prvi vrsti za ekipo. Prepričan sem, da je nova ekipa prava ekipa. Kajti kot je rekel Bill Taylor: »Posamezniki zmagujejo tekme, ekipe osvajajo prvenstva«.
Prijetne počitnice vsem skupaj,
Igor Pušnik